Ali obstaja nenapisano pravilo, kdaj točno je pravi čas, da ima par otroka? Nekateri so strogi zagovorniki tega, da mora preteči daljše časovno obdobje, da se dovolj poznata in da je vez resnično trdna. Spet drugi so popolnoma nevtralni in jih imajo takrat, ko tako začutijo. V današnji družbi pa žal obstaja miselnost, da je otroku potrebno dati vse in še več kot sploh potrebuje, da so leta za starševstvo pomembna, ter da je za otrokovo prihodnost nujno potrebna izoblikovana kariera in dobra materialna podlaga. Jaz pa se sprašujem, če te dejstvo, da človeka poznaš vrsto let, blesteča kariera in polna denarnica delajo bolj odgovornega in ljubečega starša, vezo pa bolj močno in povezano.

Najina zgodba se ni začela niti približno tako, včeraj sva namreč obeležila tri leta skupnih trenutkov, najina hiša pa je in bo kmalu še bolj polna otroškega smeha in razigranosti. Nisva zadostila vsem nenapisanim pravilo družbe in sva se enostavno prepustila toku življenja. Ko nama je življenje podarilo prvega otroka, najina zveza še ni štela leto dni, pa se zato nisva počutila nič manj sposobna skrbeti zanjo. Nisva čakala, da minejo leta, nisva se spraševala, če se poznava dovolj. Najina zveza od začetka temelji na iskrenosti, pogovoru in trdni ljubezni in zato se nisva obremenjevala z začudenimi pogledi, ki so kar kričali po vprašanju : A ŽE??

Beseda “sama” je pri naju zelo redka in že od samega začetka nisva imela ogromno časa zase, ter sva bila kot par hitro vržena v svet prilagajanja in realnosti. Skupaj nisva doživela kopice potovanj, izletov in avantur, najini večeri so hitro vsebovali rutino branja pravljic in lajšanja bolečin v trebuščku. Kaj BOMO kuhali in kam BOMO šli? A zaradi tega nikoli nisva imela občutka, da sva otroka dobila PREHITRO. Prišla je ravno pravi čas in naju še bolj povezala.

Kdaj je torej pravi čas za otroka? Ima google prav, ko pravi, da takrat, ko dosežeš pravi standard v družbi? So za rojstvo otroka nujno potrebne materialne dobrine in dolgoletne izkušnje med partnerjema?

Žal se s tem ne bi se strinjala! Zame je pravi čas, takrat, ko to začutiš, in ko si prepričan, da je to tisto kar si resnično želiš. Tisti trenutek, ko pogledaš svojega partnerja in veš, da je on tisti s katerim želiš deliti to srečo. Takrat, ko si pripravljen svoje življenje prilagoditi malemu bitju in takrat, ko si pripravljen svoje interese postaviti na drugo mesto.

Ne glede na vse, pa otrok naj nikoli ne bo rešilna bilka vajine zveze, ker nebo utrdil razpadajoče veze. Otrok naj ne bo modni dodatek ter razlog za nakup najbolj moderne otroše opreme. Otroka ne rabiš imeti zato, ker ga imajo vsi prijatelji okrog vaju in se želiš pokazati, da ga lahko imaš tudi ti, ter tako ohraniš status v družbi. Otrok naj ne bo sredstvo za reševanje vajinih težav, saj mu na ta način ne boste dali veliko. Otrok naj bo rezultat ljubezni in želje po njem – kadarkoli pač to bo.

Čeprav za nekatere SAMO tri leta, je za naju veliko. V treh letih sva si ustvarila nekaj, kar marsikomu ne uspe v desetih. Za nama je ogromno lepih pa tudi nekaj grenkih trenutkov. Za nama so solze žalosti in sreče, pred nama pa upava, da še dolga in srečna pot. Z nasmehom se spominjava prvih dni, ko smo zaživeli skupaj, tistih dni, ko smo bili še trije. Dni, ko niti pomislili nismo, da nas bo tako kmalu, tako veliko in da bova v tako kratkem času tako napolnila hišo in najina srca.

Do naslednjič,

Maja