Čeprav ne verjamem, pa tudi nekako nočem verjeti, času žal ne morem pobegniti. Moja majhna punčka ni več dojenčica, stopila je v svet malčkov in v petek pihnila svojo prvo svečko.

Prevzemajo me mešani občutki, ker je iz majcene, dišeče in nežne štručke, zrastla v deklico, v katero sem vsak dan bolj zaljubljena. Navdušeno opazujem kako hitro raste, kako vsak dan znova osvoji nekaj novega. Uživam v magičnih trenutkih njenih objemov in poljubčkov, smeje poslušam poskuse njenih prvih besed in se zabavam ob vseh poizkusih. Ampak, priznati moram, da sem na nek način zelo žalostna. Tako hitro raste in ko se zavem, da nikoli več ne boš dojenček, mi oči napolnijo solze.

Preseneča me s svojim močnim temperamentom, z njeno vztrajnostjo in kar ne morem verjeti, kaj vse zmore. Kako? Saj se mi zdi, da si šele včeraj prišla na svet. Ja, pa ni.

Opazujem jo in razmišljam, v kaj bo zrastla, kaj vse jo v življenju še čaka?

Tega ne vem, zato bom do takrat uživala v vseh trenutkih, ki mi jih nudi.

ISKRENA HVALA NAŠEMU FOTOGRAFU, ZA ČUDOVITE FOTOGRAFIJE.