Že v prejšni objavi sem se nekako dotaknila finomotorike, nevedoč, da bo ravno naslednje srečanje namenjeno opazovanju otrokove finomotorike. Kaj dela z rokami, katero roko največkrat uporablja, kako prijema male predmete in kako uporablja “orodje”. Finomotorika je razvoj gibanja roke in čeprav ne vidimo povezave med razvojem govora, pisanja in drobnimi ročnimi spretnostmi, je ta povezava zelo pomembna. Maria Montessorri je poudarjala, kako pomembno je krepiti ročne spretnosti, saj so roke podaljšek možganov. Najbolj občutljivo obdobje za razvoj finomotorike je ravno predšolsko, ki pa je za otroka zaradi hitro utrujenih mišic tudi najbolj naporno. Finomotorične spretnosti pa so neverjetno pomembne tudi pri učenju grafomotrike in pisanja. Ne verjamete? Govorim iz lastnih izkušenj, saj ima Kaja zaradi nepravilne drže pisala velike težave in odpravljanje težav je veliko težje, kot poskrbeti, da ima otrok pravočasno možnost razviti te sposobnosti.

Odkar Taja obiskuje urice montessori, smo doma še toliko bolj pozorni, da ji ponujamo kvalitetne materiale, da se v kasnejših obdobjih ne bo mučila s stvarmi, ki bi jih morala že zdavnaj osvojiti. Od Petre črpam znanje in ideje, ki jih spridoma uporabljam tudi doma, na uricah samih pa se trudim čimbolj pozorno opazovati.

Razvrščanje barv je bila prva dejavnost, ki jo je Taja tokrat izbrala. Seveda mi je bilo jasno, da ji razvrščanje še ne bo šlo, zato je skupaj s Petro samo poskušala in opazovala. Zdaj ji je že nekoliko bližje tudi zavedanje, zakaj potrebuje preprogo in razume, da na njej ne sedi, ampak nanjo samo odlaga materiale.  Majhne predmete prijema z dvema ali tremi prsti, odvisno od tega kako močno prime in koliko je pri stvari.

Cofki so super, še posebej če ji mečeš v posebno posodico znova in znova in znova. Taja jh je v večini primerov prijemala s tremi prstki z desno roko, medtem ko je leva počivala. Skoraj preveč “po šolsko” kajne?  Ampak to je za njeno starost čisto normalno, to je sposobnost, ki jo je ZDAJ potrebno razvijati, da otrok ne začne iskati bližnjic in delati po svoje. Frnikule je prijemala z dvema prstkoma, s čistim pincetnim prijemom, prav tako z desno roko, če pa je slučajno uporabila levo, pa si je, še preden je frnikulo odložila na podlago, preprijela v desno roko. Kladivo prime močno in s celo pestjo in  prav zabavno jo je opazovati, kako se trudi.

V tokratni uri je osvojila razvijanje in zvijanje preproge, seveda še ne čisto samostojno, a že to je res velik dosežek. Ob izbiranju naslednjega materiala ji je pozornost preusmerilo razsipanje semen pri sosednji mizi, pri tej dejavnosti pa nikakor ne sme manjkati. Metla, smetišnica in krpa so ji zelo ljubi predmeti, ki jih ZAENKRAT uporablja z veliko vnemo. Prosim vesolje, da se ji vtisne globoko v podzavest in ji takšna opravila v kasnejših letih ne bodo postala odveč.

Skupinske dejavnosti v krogu se tudi tokrat ni v celoti udeležila, saj proti koncu naših druženj Taja postane utrujena, zahteva nemogoče stvari in začne nagajati. Zato se umakneva v miren kotiček igralnice, ne motiva ostalih in od daleč opazujeva kaj počnejo ostali otroci. Za mizo nikoli ni posebnosti, ker je Taja še vedno najbolj srečen otrok na planetu, ko je miza polna hrane in lahko zadovoljno daje vase vse kar ji srce poželi. Pa vendar vedno potrpežljivo počaka, da zapojemo pesmico, s katero se zahvalimo za dobrote na mizi ter si zaželimo dober tek.

 

Urice montessori se izvajajo v Zasebnem zavodu BODIDOBRO na Ptuju, pod vodstvom Petre Kolarič, socialne pedagoginje, z opravljeno diplomo za pedagoga montessori od rojstva do treh let.