Urice montessori se vračajo po počitnicah in kar ne morem verjeti, da smo že na polovički. Za nama je pet srečanj in ko pomislim kaj vse sva s Tajo osvojili sem ponosna. Tokratno srečanje je bilo namenjeno opazovanju, s katerimi materiali oz. dejavnostmi se je tokrat zaposlil otrok, ter razmisleku kaj vse s to dejavnostjo razvija. Čeprav se mogoče sliši čisto preprosto, je potrebna konkretna koncentracija k opazovanju otroka in ni kar tako, na prvo žogo. Ampak zato smo tukaj, ne zato, da se družimo z ostalimi mamicami, ne zato, da se otrok druži z vrstniki ali zato, da otrok samo nekam gre. Na uricah smo zato, da si otrok gradi zbranost, samostojnost, veselje do dela in učenja, starši pa se naučimo, kako pomembno je okolje za otrokov razvoj.

Medtem, ko je Taja na polički izbirala česa bi se lotila, jo je Petra povabila k raziskovanju SKRIVNOSTNE VREČE. Skupaj sta se odpravili po majhno preprogi, ki sta jo zvili predse in na njo postavili vrečo. Določeni materiali se uporabljajo tako, da jih polagaš na majhno preprogo, ki ti služi kot delovna površina, predvsem pa je tako vse bolj opazno – npr.karte, majhni predmeti, zabijanje ipd.

Odprli sta vrečo in Taja je tipala po vreči ter iz nje vlekla stvari, ki so bile v njej. Predmet sta odložili na preprogo, ga poimenovali in tako nadaljevali dokler vreča ni bila prazna. Na koncu jo je Petra vzpodbudila, da vzame točno določen predmet in ga pospravi nazaj v vrečo. Iskreno nisem pričakovala, da bo jemala prave predmete, a nič za to, s pomočjo ji je na koncu vendarle uspelo. Ko sem razmišljala kaj je pravzaprav s tem razvijala sem ugotovila, da je zraven tipa in vida tukaj zelo pomembna koncentracija in konec koncev tudi zabava. Na koncu sta skupaj zvili preprogo in Taja jo je odnesla na svoje mesto, ter se lotila drugega dela.

Kasneje se je Taja preizkusila tudi v nizanju frnikul na majhne gumijaste čepke in jih spretno postavljala na svoje mesto. Ta dejavnost je služila finomotoriki in vaji pravilnega prijema s prsti. Otrok do enega leta namreč stvari prijema s  celo roko, potem se mu začne izoblikovati pincetni prijem. Takrat bi mu starši morali ponuditi didaktične materiale s katerimi bi ta prijem vadil, čeprav je v začetku za otroka to napor, saj njegovi prstki niso vajeni fino motorike.

Za urjenje finomotorike so odlične tudi natikanke, ki se jih Taja loti vsako uro, tokrat pa se je prvič preizkusila tudi v vtikanju slamic skozi luknjice. Potrebna je bila zbranost in ponovno pravilni prijem slamice, da jo je lahko uspešno potisnila skozi. Na začetku ji je to predstavljalo veliko težavo, slamice  so mehke, njeni prstki pa še niso poznali pravilnega prijema, pa vendar ni obupala in je kmalu osvojila eno luknjico. Že to, da ni obupala je zanjo in zame velik BRAVO. Predvidevam, da je bila prepričana, da gre samo skozi to in je zato znova in znova vse slamice vtikala v isto luknjo, dokler ni ugotovila, da so v bistvu vse enake.

Zabijanje lesenih žebljev v bučo naju je obe zabavo, mene iz vidika njene vztrajnosti, njo pa zato, ker je blazno smešno zabijati karkoli. Tudi pri tej dejavnosti sva uporabili preprogo, ki je razvidna iz slike. Taja jo je šla sama iskat, skupaj sva jo razvili in kasneje zvili, pospravila jo je sama. Težko vam opišem, kakšen je občutek, ko svojega otroka opazuješ pri pospravljanju za sabo, pri zavedanju, da razume kam točno mora določeno stvar odložiti in pri opazoanju njegovega napredka – NEPRECENLJIV.

Večkrat sem že ponovila, da je Taja zelo napredovala in spet bom. Njen napredek se ne opaža samo na uricah, opažamo ga predvsem doma. Postaja zelo samostojna, pri zajtrku si sama maže maslo in marmelado na kruh (seveda zanemarimo estetiko), samostojno pije iz šalice in kozarčka in ne rabim stati za njo, da ji ga odlagam na mizico, ker vse to stori sama. Je samo za svojo malo mizico ali v stolčku za hranjenje in niti ne pomisli na to, da bi s keksi hodila po stanovanju. Vse svoje domače igrače vedno pospravlja na svoje mesto, hoče svoj mir in red. Točno ve kje je njen prostor za delo in tam se zadržuje večji del dneva. Vsakič, ko se opravljama od doma se Mitja pošali, da grema na usposabljanje. Mogoče samo nepravilna beseda, Tajo samo pripravljam na življenje.

Še pet srečanj je pred nama in komaj že čakam, da vidim kaj bo osvojila do takrat.

Do naslednjič,

Maja

 

Urice montessori se izvajajo v Zasebnem zavodu BODIDOBRO na Ptuju, pod vodstvom Petre Kolarič, socialne pedagoginje, z opravljeno diplomo za pedagoga montessori od rojstva do treh let.