SUPER ŽENSKA – MIT ALI RESNICA?

Za mano so težki dnevi in na trenutke se moram ustaviti in umiriti, da lahko sledim svojim mislim. Naložila se je desetmesečna neprespanost, dopoldan opravljam prakso v vrtcu, popoldneve pa imam zapolnjene s treningi in pa zaključnimi nastopi. Vikendi so polni rojstnodnevnih animacij in varstev na porokah, vsak prost trenutek, ki mi ostane pa poskušam čimbolj aktivno preživeti s svojo družino. Zdi se mi, da je minila cela večnost odkar sem se nazadnje usedla in v miru spila kavo. V avtu si odpiram okna in radio jačam na maksimum, ker se bojim da bom zaspala na volanu, zvečer pa jočem, ker pogrešam svoji punci.

Včasih si želim biti vsemogočna, počutim se super ženska, prepričana, da zmorem vse kar sem si naložila. Vedno počnem več stvari hkrati, v glavi mi pleše nešteto misli, seznam opravil, ki jih moram opraviti pa se veča iz minute v minuto. V tem norem podivjanem svetu se trudim biti kar se le da organizirana, vsak dan znova pa se trudim biti boljša in se ženem za uspehom.

Če imam super moč?
Žal nimam, a ker sem ženska imam občutek, da okolica od mene ogromno pričakuje in da je moja dolžnost, da sem popolna.

Rojevaj otroke, kuhaj, likaj, bodi nežna in materinska pa vendar stroga in odločna. Vzgajaj otroke, bodi lepa in bodi brez napak.

Pa je to res mogoče? Smo ženske res vsemogočna bitja, ki se nikoli ne zlomimo in vedno vsem ugajamo samo zato, ker tako od nas pričakuje družba?

JAZ NE!!!

Pride dan, teden ali mesec, ko sem do grla zakopana v delo, stanovanje me milo prosi, da ga pospravim, jaz pa sem čisto brez energije in je vse kar si želim trenutek tišine. Nisem popolna, sem polna napak in jih brez slabe vesti na glas priznam. Zakaj? KER IMAM PRAVICO!

PRAVICO IMAM, da sem utrujena in izžeta in da na koncu dneva neumita padem v posteljo.

PRAVICO IMAM, da zakričim, ko tako čutim, ker je to tisti trenutek edino kar me lahko pomiri.

PRAVICO IMAM, da spregledam vso umazano posodo in da mimo polnega koša za perilo hodim z zaprtimi očmi.

PRAVICO IMAM, da grem kdaj od doma brez ličil, z neopranimi lasmi spetimi v figo in v preveliki sprani trenirki.

PRAVICO IMAM, da pozabim na otrokovo popoldansko dejavnost.

PRAVICO IMAM, da sem tu in tam neorganizirana.

PRAVICO IMAM, da jokam, ko boli.

PRAVICO IMAM preslišati otrokov stokrat ponavljajoč MAMI, ker vedno pač nisem na razpolago.

PRAVICO IMAM, da sem kdaj zadirčna, ker enostavno čutim, da moram.

PRAVICO IMAM do slabega dneva. Pa bodi ti zmeraj dobre volje, če lahko.

PRAVICO IMAM, da si vzamem trenutek zase in se odklopim od vsakdanjih skrbi. Si privoščim večer, ki je rezerviran samo zame, v družbi koktejla in dobre prijateljice.

Pa ti? Se podrejaš vplivu družbe in želiš vsem ugajati ali jim kdaj obrneš hrbet in rečeš k*** gleda?