OH, KAKO STE PA VI RAZVAJENI

Ko slišim ta »visoko sofisticiran« stavek, prisežem, da začnem spreminjati barve kože, podobno kot kameleon.
Ljudje še vedno ne znajo uporabljati ednine, ko govorijo o majhnem otroku in to me blazno moti, oziroma ne moti me, totalno me iztiri. To je moj otrok, moja vzgoja in od kdaj veš ti o njem, o meni in o mojem načinu več kot jaz sama?

Vzgoja je stvar vsakega posameznika, pa vendar se ljudje zelo radi vtaknejo v tujo in sebe poveličujejo v popolne starše. Vse tiste MR. IN MRS. PERFECT, moram žal razočarati – POPOLNIH STARŠEV NI!

Na vsakem koraku najdem nekoga, ki mi prijazno razloži, da je dojenje pri desetih mesecih grda razvada in da moram NEMUDOMA prenehati, ker otroka samo razvajam.

Mleko imaš že zdavnaj vodeno. Saj vidiš, da se samo še carta. Če bi prenehale, bi že zdavnaj spala celo noč.

Cvetk za malo morje, noben pa se ne vpraša, če mogoče meni takšen način ustreza? No naj vam povem, da si niti približno nočem predstavljati, da jo preneham dojiti, ker mi to ogromno pomeni, ker to rada počnem in ker me ne moti. Nikoli več nebo tako majhna, zato se bom zdaj naužila vseh tistih stvari, ki bodo še prehitro izginile in jih bom v obdobjih, ki prihajajo vsekakor pogrešala. Za spanje ponoči, pa bom imela še celo življenje časa.

Zakaj pa jo uspavaš na rokah? Si normalna? Naš že zdavnaj spi v svoji sobi in brez težav zaspi popolnoma sam.

Bravo mami, čudovito. Ponosna sem nate in ti privoščim, a moj otrok še vedno ne zaspi drugače, kot v vozičku, v naročju ali med dojenjem. Ne spi v svoji sobi in sredi noči VEDNO pride spat k nama v veliko posteljo. Nikoli nisem iskala razloga za to, ker se mi njeno početje ne zdi sporno in ker sem prepričana, da bo, KO BO ČAS, tudi ona brez težav zaspala v svoji sobi. Do takrat pa se bo pridno cartkala v maminem naročju, spala z ritko na atijevi glavi in nogo na mamini očki. Čeprav se zjutraj zbujava z napol priprtimi očmi in potrebujeva kar nekaj časa, da začneva funkcionirati ima skupno spanje posebe čar in naju ne moti.

Zakaj jo dvigneš vsakič ko joka, ne vidiš, da te izsiljuje?

Hej, deklica je stara šele deset mesecev, ne zna še govoriti in jok je njeno edino sredstvo komunikacije. Kako pa naj drugače pove, da ji nekaj ni vredu? Včasih je dovolj le objem, da me začuti, včasih ne pomaga nič in samo sedim ob njej in čakam, da mine. In če ste mnenja, da je zato razvajena, tudi prav.
Starši, ki pustijo otroka jokati do onemoglosti, to počnejo samo po nasvetu “pametnjakovičev” in iz strahu, da bo otrok razvajen. Zapiranje otroka v sobo in navijanje glasne glasbe, da ga ne slišimo se mi zdi žalostno. Seveda v joku zaspi, izčrpal se je in je obupal, niti približno se ni potolažil sam in še manj je razumel, zakaj ste ga pustili samega. Dvignite ga v naročje in mu pokažite, da ste tukaj zanj, da ga niste zapustili, občutil bo varnost, ki jo nujno potrebuje.

Glede razvajenosti imamo vsi različne poglede, za nekatere je razvajen otrok že, če ne želi sedeti v vozičku, nekateri imajo tolerančno stopnjo nekoliko višjo. Dejstvo je, da je vsak otrok drugačen in ima drugačne potrebe, zato je beseda RAZVAJEN zelo močna in morda celo neprimerna, če ne poznaš celotnega ozadja družine.
Razvajen bo takrat, ko se bo metal po tleh zaradi igrače, ki mu je ne želite kupiti in ko bo cepetal ter zahteval že drugi sladoled. Pa niti takrat nimate pravice, da sodite.

Zato se naslednjič raje ugrizni v svoj srbeč jezik in ne komentiraj, ker ni potrebno in ker takšnih komentarjev ni željna nobena mami.